7. vaja: Bliskavica

BLISKAVICA

​Umetni svetlobni vir, ki se ga fotografi pri svojem delu največkrat poslužujejo za dosvetljevanje motiva je bliskavica. Poznamo jih celo vrsto: od tistih najpreprostejših vgradnih do največjih studijskih.  Bliskavica ni obvezna za fotografiranje, je pa med najpomembnejšimi dodatki za fotoaparat, zato jo uvrščamo skupaj s fotoaparatom in objektivom v celosten fotografski sistem.

Bliskavice se ločijo predvsem po vodilnem številu (ang. guide number), ki je mera, “kako daleč bliskavica nese”. Ločijo se po elektroniki in funkcijah, ki so vgrajene v njih. Ločijo pa se tudi po tem, če imajo vrtljivo glavo. To je zelo pomembno, saj lahko na ta način blisk preusmerimo v neko odbojno površino (strop, stena, odbojnik), kar nam da bolj razpršeno svetlobo. Pri tem pa moramo paziti, da je ta površina bele barve, sicer se bo barva te površine prenesla na našo sliko.
Bliskavica fotoaparatu in s tem slikovnemu senzorju dovaja dodatno svetlobo. Ta je potrebna v slabih svetlobnih razmerah (mrak, noč, notranjost prostorov, senca) ali pa takrat, ko močna svetloba presvetli predmet (npr. človeški obraz), tako da je del, ki je na senčni strani, pretemen. Temu slednjemu pravimo tudi dosvetljevanje, izenačevanje (ang. fill-in).

Sestavni deli bliskavice so:

  • Glava: tu je svetilo. Boljši modeli imajo vrtljivo glavo (navpično od -10 ali 0 do 90, vodoravno v eno smer 90, v drugo pa 180 stopinj) in cev, ki debelino svetlobnega snopa prilagaja goriščnici na zoom objektivu.
  • Telo: vsebuje elektroniko, pri boljših modelih je na hrbtni strani tudi pregleden LCD zaslon.
  • Noge: nastavek za fotoaparat s konektorji.
  • Priključek za dodatno napajanje z energijo.
  • Priključek za priklop na dodatno bliskavico ali usmerjevalnik več bliskavic.

V glavi bliskavice je steklena cev, v kateri je plin Xenon. Kot večina plinov je Xenon električni izolator. Ko atome Xenona spravimo pod visoko napetost, nastopi ionizacija, plin postane prevoden in Xenonovi atomi zasvetijo v svetlobi podobni sončni. Ravno zato se v bliskavicah uporablja Xenon. V bliskavici pravzaprav nastopita dva električna kroga. Prvi, kot že omenjeno, skrbi za ionizacijo plina v cevi in s tem za nastanek bliska, drugi pa sproži zaklop v kameri. Vsak blisk traja tipično med 1/10.000 in 1/100.000 sekunde.

Zelo pomembno in na začetku težavno je usklajevanje razpoložljive/naravne osvetlitve (ang. ambient light) in svetlobe bliskavice za doseganje pravilne osvetlitve v fotografiji. Zaradi izjemno kratkega časa bliska je svetlost motiva v posnetku, ki je pretežno osvetljen z bliskavico, odvisna samo od velikosti zaslonke, čas zaklopa pa nima vidnejše vloge. Svetlost preostalih motivov v posnetku (npr. ozadje) pa določamo poleg zaslonke tudi s časom zaklopa. Tako lahko zelo natančo uravnavamo ravnovesje med svetlostjo glavnega motiva in njegovo okolico.

Priporočljive osnovne nastavitve za delo z bliskavico*

Fotoaparat: M (manual) način delovanja, čas: 1/125 s, ISO 100, F8

Bliskavica: M (manual) način delovanja, moč: 1/8

  • Te nastavitve so samo vodilo. Pri lastnem delu vedno poglejte fotografije, ki jih zajamete in po potrebi spremenite nastavitve. Priporočamo, da najprej naredite fotografijo brez uporabe bliskavice in s tem določite osvetlitev z ambientalno svetlobo.
Vodilno število

Vodilno število (ang. Guide Number – GN) je mera za jakost svetlobe, ki lahko pride iz neke bliskavice. Pove nam, koliko svetlobe mora priti iz bliskavice, da bo fotografirani predmet še pravilno osvetljen. Odvisno je od razdalje do predmeta in od odprtine zaslonke.
Vodilno število = Razdalja x Zaslonsko število
Največje vodilno število je običajno podano za občutljivost ISO 100 in za objektiv z goriščno razdaljo 50 mm. Višja, kot je občutljivost slikovnega senzorja (ISO) in daljša kot je goriščna razdalja (manjši zorni kot objektiva), večje je vodilno število.

Primer
Parametri: ISO 200, f/8 in GN (50 mm) = 40. Izračunajmo največjo razdaljo, kjer lahko še stoji predmet, da bo pravilno osvetljen s svetlobo iz bliskavice! Upoštevati še moramo, da zaradi 2x občutljivejšega filma zmanjšamo zaslonsko št. za eno stopnjo.
Razdalja = Vodilno št. / Zaslonsko št. = 40 / (8 / 1.4) = 40 / 5.6 = 7.1 m
(Seveda pa je vedno priporočljivo vzeti malo rezerve (cca. 10 %) in predmet imeti pol do en meter bližje.)

Sinhronizacija bliskavice

Bliskavica zasveti šele takrat, ko je odkrita vsa slika na slikovnem senzorju. Če se spomnimo delovanja zaves na zaklopu, ugotovimo, da obstaja določena časovna omejitev. Prva zavesa namreč potuje preko slike nekaj časa in dokler povsem ne odkrije filma, bliskavica ne more zasvetiti. Tej časovni omejitvi pravimo maksimalni sinhronizacijski čas (ang. max flash synchronization speed). V krajšem času, predno prva zavesa v celoti ne odkrije filma, bliskavica ne more zasvetiti – sicer bi bil del filma neosvetljen. Večina sodobnih bliskavic ima sinhronizacijski čas krajši od 1/200 s. To velja pri standardni operaciji bliskavice, ko vsa svetloba pride v enem samem močnem blisku.

Prva zavesa (ang. front curtain sync)

V primeru sinhronizacije bliskavice na prvo zaveso, blisk nastopi takoj zatem, ko prva zavesa odkrije slikovni senzor. Po izpostavitvi blisku, slikovni senzor fotoaparata še nekaj časa zajema razpoložljivo svetlobo iz okolice. V našem primeru, bi torej dobili jasen obris tekačice, kateremu bi sledila zabrisana svetloba sled v smeri, kamor se je tekačica premikala po izpostavitvi blisku.
Tovrstni način fotografije ne deluje naravno, saj bi bilo zaradi časovnega sosledja bolj logično, da bi se sled gibanja zarisala za njo (pogosto se tudi zgodi, da motivi osvetljeni z bliskom na takšen način delujejo transparentno). Potrebujemo torej drugačen pristop k fotografiranju.

Druga zavesa (ang. rear curtain sync)

V primeru sinhronizacije bliskavice na drugo zaveso, blisk nastopi tik preden začne druga zavesa zaklopa prekrivati slikovni senzor. Tako je premikajoč motiv najprej izpostavljen razpoložljivi svetlobi, v zadnjem trenutku zajemanja slike pa še blisku. Zamazana sled je torej za kolesarjem, na koncu sledi pa dobimo jasen obris kolesarja.
Tovrstni način fotografiranja za opazovalca deluje bolj naravno, saj je upoštevano časovno sosledje dogodkov, pri fotografiji z dolgim osvetlitvenim časom.
Slikanju z bliskavico in dolgim časom osvetlitve pravimo tudi slikanje z dolgim sinhronizacijskim časom (ang. Slow-shutter Sync).

“High speed sinhronizacija”

Pri standardni sinhronizaciji bliskavice smo spoznali omejitev, ki jo postavlja hitrost prehoda zavese čez film. Zato so se tehniki domislili trika, s katerim se da uporabiti bliskavico tudi pri časih, ki so hitrejši od maksimalnega sinhronizacijskega časa. Trik je v tem, da se slikovni senzor ne osvetli z enim bliskom iz bliskavice, temveč bliskavica oddaja vrsto kratkih bliskov, ki med premikanjem zavese pas za pasom osvetljujejo film. Tako pridemo tudi do najkrajših časov zaklopa, ki jih omogoča fotoaparat. Slabost omenjenega pristopa pa je ta, da se vodilno število in s tem največja razdalja do objekta s krajšanjem časa pod največji sinhronizacijski, drastično manjša. Zato “high-speed” časi praktično niso uporabni za slikanje ponoči in pri zelo šibki svetlobi, temveč podnevi za dosvetljevanje in slikanje portretov pri majhni globinski ostrini (veliki zaslonki ob silno kratkem času).

Vir: http://www2.arnes.si/~ljuad7/bliskavica.html

Primeri nalog za vajo

1. Bliskavica vgrajena v ohišje fotoaparata
Poiščite nastavitve bliskavice vgrajene v ohišje fotoaparata. Naredite nekaj portretnih fotografij z različnimi vrednostmi zaslonke in osvetlitvenega časa. Preizkusite tako načine delovanja E-TTL II in M. Spreminjajte oddaljenost med motivom in fotoaparatom. Uporabite znanja o izračunu vodilnega števila za doseganje pravilne osvetlitve motiva z uporabo bliskavice.

2. Zunanja bliskavica na ohišju fotoaparata
Bliskavico vstavite v “hot-shoe” fotoaparata. Z različnimi nastavitvami bliskavice fotografirajte statične motive s krajšimi osvetlitvenimi časi. Spreminjajte smer bliskavice, tako da motiv osvetljujete neposredno, svetlobo odbijate od stropa ali stene ipd. Nato fotografirajte premikajoče motive z daljšimi osvetlitvenimi časi. Raziščite, kje se nastavi sinhronizacija bliskavice na prvo in drugo zaveso zaklopa. Eksperimentirajte z različnimi vrednostmi za doseganje različnih učinkov. Pri delu z daljšimi osvetlitvenimi časi je nujna uporaba stojala.

3. Bliskavica kot samostojna enota
Bliskavico snemite s fotoaparata in jo uporabite kot samostojen vir svetlobe s pritiskom na gumb “TEST”. Tako, lahko osvetlite motiv iz različnih smeri ali naredite večkratno ekspozicijo v enem posnetku z uporabo dolgih osvetlitvenih časov.

4. Proženje bliskavice z optično povezavo
Nastavite vgrajeno bliskavico tako, da lahko prožite zunanjo bliskavico s svetlobnim signalom. Z uporabo kratkih osvetlitvenih časov eksperimentirajte s smerjo svetlobe in objekt osvetlite iz različnih smeri, tako, da ustvarite nove zanimive učinke v fotografiji.
* V profesionalne namene se uporabljajo radijski prožilci, ki so bolj zanesljivi.

5. Uporaba modelirnikov svetlobe
Če ste že uspeli narediti vse prej naštete vaje lahko uporabite različne modelirnike svetlobe, ki spreminjajo svetlobni snop. Tako lahko v večini primerov svetlobo dodatno razpršite, sence postanejo mehkejše, prehodi med sencami in osvetljenimi predeli pa manj trdi. Ker tovrstna svetloba zakriva linije, gube, in teksturo na splošno, je odlična za ustvarjanje t.i. »glamour« videza. Tovrstna svetloba naredi človeški obraz bolj privlačen.

Cilji učne enote

Dijak/inja:

  • razloži razmerje med oddaljenostjo svetlobnega vira in intenzivnostjo svetlobe,
  • razloži delovanje bliskavice in našteje in opiše glavne sestavne dele,
  • pozna izračun vodilnega števila in zna izračunati manjkajoče vrednosti,
  • pozna in razloži pojme sinhronizacijski čas in sinhronizacija na prvo in drugo zaveso ter jih ponazori s primerom,
  • uporabi bliskavico na ohišju fotoaparata in z uporabo načina daljinskega proženja (z bliskavico ohišja fotoaprata in radijskimi prožili) tudi bliskavico kot samostojno enoto,
  • uporabi bliskavico za ustrezno dosvetlitev motiva in doseganje posebnih učinkov v fotografiji.

Gradiva

B&H: Ravnovesje beline in barvna temperatura

Canon: Ravnovesje beline

Bliskavica

Canon 430 EX III-RT – navodila za uporabo 

HS-HSS Elinchrom

Kako fotografirati v načinu Hi-Sync

Spletni kalkulator za izračun vodilnega števila

(Skupno 1.589 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost