Kategorija: Nekategorizirano

Glavne prvine fotografije

Med sprehodom po galeriji se pogovarjate s prijateljem po telefonu, ko naletite na vrhunsko fotografijo krajine Ansela Adamsa (slika 1). Slika vas presune in občutke, ki jih v vas vzbudi želite prenesti preko telefona, opisati kakšna je fotografija. Na tej točki se morda znajdete v zadregi, saj ne veste točno, kako bi se naloge lotili. Dobra novica za vas je, da ste se skozi sprejemanje in interpretacijo vidnih dražljajev že naučili prepoznavati dobre fotografije od slabih, vse kar rabite je besedišče, ki bo omogočilo, da to izkušnjo opišete drugim.

V trenutku ko začnemo sliko opazovati kot kombinacijo osnovnih likovnih elementov, se nam odprejo vrata v svet likovnega jezika kompozicije. Bistveno za razumevanje kompozicije je opazovanje posameznih elementov in predvsem odnosov, ki vladajo med njimi.

Fotografije, so navadno sestavljene iz treh osnovnih prvin.

1. Obris, ki pomaga pri spoznavanju predmeta na fotografiji in je najbolj viden, ko je predmet osvetljen od zadaj.
2. Ton, s katerim opisujemo kontrast med svetlimi in temnimi površinami predmetov.
3. Barva, ki predmet naredi realen in zelo vpliva na naš odnos do predmeta pri izbiri motiva za fotografiranje in doživljanju fotografije (človeško oko loči približno 7 milijonov barvnih odtenkov).

Ko te tri prvine poljubno združujemo pa nastanejo še naslednje kvalitete slike.

1. Vzorec, ki neko področje krasi in deluje dekorativno ali pa s svojo prisotnostjo poudarja ploskovnost neke površine. Izključuje rabo tona in oblike.
2. Tekstura, ki opisuje značilnosti površine, poveča količino detajlov na sliki in poudari trodimenzionalni vtis podobe na fotografiji.
3. Oblika, ki je odvisna od  tona in osvetlitve/senc, ki ji dajejo obliko trdnosti. Če želimo poudariti globino uporabimo mehko svetlobo, trda svetloba pa lahko deluje ploskovno.

Likovni elementi v kompoziciji

Spoznali smo torej nekaj osnovnih gradnikov, zdaj pa poglejmo še bolj podrobno v fotografijo in spoznajmo njene posamezne sestavne dele, kako so razporejeni na sliki in kako vplivajo drug na drugega.

1. Velikost objekta na fotografiji vpliva predvsem na našo zaznavo o oddaljenosti objekta. Če objekt zavzema večji del izreza dobimo občutek, da nam je bliže. In obratno: če je manjši ustvarja vtis, da je oddaljen.
2. Teža, do katere so odnos v fotografiji močno spremeni. Čeprav se tu do določne mere lahko zanašamo na izkušnjo – vemo, da je vata lažja kot svinec – lahko vizualno elemente podredimo drugim s premišljeno postavitvijo v okvir, uporabo velikosti, svetlosti ipd. Ne glede na to se trudimo, da so likovni elementi v okvirju v navideznem ravnotežju. Pri tem se lahko poslužujemo naslednjih smernic: objekt, ki bo umeščen bolj levo in spodaj, bo deloval lažje od objekta, ki bo postavljen bolj desno in visoko v okvir.
3. Smer pogleda ali gibanja usmerja pozornost in pripoveduje zgodbo, ter vodi pogled opazovalca po okviru slike. Diagonala načeloma predstavlja dinamičnost, horizontalne in vertikalne linije pa statičnost. Ponavadi v okvirju pustimo več prostora v smeri gibanja/pogleda.
4. Položaj objekta v izrezu povezujemo z izrazom perspektiva, ki pomeni razumevanje razporeditve, prostorske umeščenosti in navidezne velikosti objekta glede na položaj človekovega pogleda. To je izjemno pomembno, saj s tem na dvodimenzionalni ploskvi ustvarimo vtis treh dimenzij. Tako recimo iz izkušnje vemo, da so objekti, ki so nizko v okviru bližje, tisti, ki so višje pa bolj oddaljeni (npr. polje cvetlic pod modrim nebom).
5. Število ali gostota elementov močno vplivata na psihološki vpliv fotografije. Majhno število elementov deluje prostrano, prazno, svobodo in vsakemu elementu pripisuje večji pomen in težo. Večje število elementov pa deluje utesnjeno in tesnobno, likovno pa ploskovno, dvodimenzionalno in lahko deluje kot vzorec, fotografiji pa dajo ritem, razgibanost ter poudarjajo idejo.
6. Težišče fotografije (točka pozornosti, osrednji motiv) predstavlja vodilno misel fotografije, kateri so ostali elementi podrejeni. Ponavadi je izraženo likovno in idejno/vsebinsko.
7. Vodilne črte usmerjajo pogled gledalca proti točki pozornosti in vodijo pogled po okvirju slike. Te črte niso nujno vidne, temveč so lahko tudi navidezne.
8. Globina in perspektiva, ki ju ustvarja razmerje med ospredjem in ozadjem. Širokokotni objektiv globino posnetka poudari, medtem, ko jo teleobjektiv zaradi kompresije izniči. Pri prepoznavanju globinskih ključev se ravnamo po lastni izkušnji: predmeti se z naraščajočo oddaljenostjo manjšajo, barve so manj nasičene, robovi postanejo nejasni, kar je blizu je ostro, oddaljeno pa zamegljeno, z oddaljenostjo se razmiki med elementi navidezno manjšajo, ravne linije konvergirajo (se stikajo) na skupni točki na horizontu, objekti, ki so spredaj prekrivajo objekte v ozadju itn.

Navodila (delo doma): Vsiljena perspektiva

S premišljeno rabo likovnih gradnikov in zakonitosti, ki veljajo za kompozicijo slike, lahko v fotografiji (pa tudi drugod, kjer se zanašamo na vid) dojemamo dramatične učinke, ki nas preslepijo in zavajajo (slika 4). Takšen primer je galerija Pallazo Spada v Rimu, delo umetnika in arhitetka Francesca Borrominija iz leta 1632 (slika 2). Čeprav v dolžino meri samo 8,6 m, zaradi manjšanja razmikov med stebri navidez deluje kar 4x daljša.

To lastnost so med drugim izkoristili tudi ustvarjalci znane filmske triologije Gospodar prstanov s katero so ustvarili optično razliko v velikosti igralcev, ki so predstavljali hobite in škrate (slika 3).

Vaša naloga je, da ustvarite 3 fotografije, ki se bodo poigrale z našim občutkom zaznavanja velikosti predmetov in globine v t.i. fotografiji z vsiljeno perspektivo (ang. Forced perspective photography). Pri izdelavi se priporoča raba širokokotnega objektiva, za doseganje velikega polja ostrine, seveda pa je lahko polje ostrine izkoriščeno tudi kreativno za doseganje željenega učinka.

Na fotografijah so dovoljeni le manjši popravki svetlosti, kontrasta, ostrine ipd. ne smete pa v post-produkciji dodajati ali odvzemati elementov. Fotografije oddajte z razmerjem stranic 3:2.

Nekaj dobrih idej boste našli na spletni strani: https://expertphotography.com/forced-perspective-photography/

Navodila za objavo (delo doma)

1. Fotografije po izvedeni vaji prenesite na pomnilnik računalnika v novo mapo /kompozicijski-gradniki.
2. Naredite izbor 3 fotografij in izvedite manjše popravke svetlosti, kontrasta, ostrine ipd. Fotografijam ne dodajajte in odvzemajte elementov, dovoljeni so le manjši posegi v obrezovanje okvirja.
3. Tehnični parametri:
   • ime datoteke: ime-slike-X.jpg (npr. velikanska-zoga-1.jpg, X – zaporedna št.)
   • slikovni datotečni format: JPEG
   • barvni prostor: RGB
   • kvaliteta: 60
   • razmerje stranic: 3 : 2
   • dimenzije stranic: 1200 x 1800 pikslov
   • ločljivost: 72 ppi
4. Pripravite 3 fotografije ter jih stisnite v ZIP datotečni format. Zip datoteko (priimek-gradniki.zip) oddajte preko vmesnika Xooltime.

Cilji učne enote

Dijak/inja zna:

• definirati osnovne gradnike fotografske kompozicije,
• prepoznati osnovne gradnike kompozicije in jih na danem primeru interpretira,
• ustno ali pisno opisati fotografijo in pri tem ustrezno uporablja strokovno terminologijo,
• prepoznati likovne gradnike v kompoziciji in njihov vpliv na sporočilnost slike,
• ustvariti nova fotografska dela s premišljeno umestitvijo kompozicijskih gradnikov za uspešno komunikacijo sporočila fotografije,
• primerjati več fotografij in jih kritično vrednotiti.

Pri praktičnem pouku se uporablja digitalni zrcalno-refleksni fotoaparat (angl. Digital single-lens reflex oz. DSLR). Fotoaparat ima slikovni senzor, ki zazna svetlobo in jo pretvori v električni signal. Pomembnejši sestavni deli fotoaparata so še zaklop (uravnava čas zajema fotografije), zaslonka (odprtina v objektivu, ki vpliva na količino svetlobe) in objektiv (optično-mehanska naprava, s katero spreminjamo vidni kot zajema slike in ostrimo svetlobo).

Fotoaparat dobi svoje ime zaradi zrcala, ki se nahaja v ohišju. Zrcalo služi temu, da odbije svetlobo, ki vstopi skozi objektiv in jo preusmeri navzgor v pentaprizmo (optični element), kjer se slika pravilno obrne in izstopi skozi iskalo, kjer jo vidi fotograf. Ob pritisku na sprožilec zrcalo zaniha in fotografu za del sekunde onemogoči pogled skozi iskalo, svetlobo pa zaklop za določen čas spusti na slikovni senzor, kjer se ustvari slika.

---

Za uspešno delo na terenu je pomembno poznavanje osnovnih nastavitev fotoaparata

1) Formatiranje SD (angl. Secure Digital) kartice

Pomnilniški medij se ponastavi na tovarniške nastavitve pred začetkom fotografiranja in ob zaključku vaje, ko so fotografije že prenesene na šolski računalnik in ste ustvarili tudi varnostno kopijo (npr. na USB ključek).

---

2) Kvaliteta zajema slike

Fotoaparat slike zapisuje na pomnilniški medij v obliki datotek. Omogoča uporabo stisnjenega datotečnega slikovnega formata (JPEG) in surovega formata (CR2 t.i. RAW). Če želimo fotografije naknadano urejati je bolj primeren slednji, za lažjo izmenjavo fotografij pa je bolj primeren format JPEG.

Nasvet: če ne veš kateri format izbrati večina fotoaparatov omogoča hkratni zajem v obeh (navadno označeno kot RAW + JPEG).

---

3) Izbira osvetlitvenega načina (način delovanja)

Z izbirnim koleščkom na vrhu ohišja lahko izbiramo med avtomatskimi (scenskimi) nastavitvami kot so portet, krajina, makro, noč, šport in drugimi fotografskimi motivi ali uporabimo napredne nastavitve: P – program, Av – prioriteta zaslonke, Tv – prioriteta časa, M – ročna nastavitev. Napredni načini delovanja omogočijo več kreativne svobode, a je zanje potrebnega tudi več znanja.

Nasvet: na začetku priporočam način delovanja P, ki omogoča večino ročnih nastavitev, a je zelo preprost za fotografa začetnika.

---

4) Nastavitev ISO

Uravnava odziv slikovnega senzorja na svetlobo. Poenostavljeno – višji kot je ISO, bolj je senzor občutljiv na svetlobo, nižji kot je ISO, manj je občutljiv na svetlobo.

Nasvet: vedno uporabljaj čim nižjo ISO vrednost, a poskrbi, da je posnetek še vedno oster. Če imaš težave lahko uporabiš avtomatsko nastavitev (ISO AUTO).

---

5) Kompenzacija osvetlitve

Deluje v vseh naprednih načinih delovanja razen ročnem (M – manual). Omogoča spreminjanje svetlosti posnetka.

Nasvet: če ocenjuješ, da je posnetek pretemen ali presvetel lahko narediš kompenzacijo v plus (+) ali minus (-). V sončnem vremenu je včasih težko oceniti svetlost posnetka – takrat si pomagamo z ogledom histograma.

---

6) Nastavitve samodejnega ostrenja (AF – autofocus)

Delovanje sistema AF navadno vključimo na objektivu fotoaparata. Glede na motiv, ki ga fotografiramo so na voljo trije načini delovanja:

• ONE SHOT: primeren za statične motive, fotoaparat se ne sproži, če ne izostri (portret).
• AI FOCUS: primeren za statične in premikajoče se motive, hibridni način (dogodki).
• AI SERVO: primeren predvsem za premikajoče se motive (šport).

Ostrenje deluje na t.i. točkah ostrenja, boljši fotoaparati jih imajo več (tudi nekaj 100), slabši pa manj (okrog 10). Pred fotografiranjem izberemo aktivno točko ostrenja z izbirnikom – ko bomo gledali skozi iskalo ob kadriranju slike se bo aktivna točka ostrenja zasvetila rdeče ko do polovice pritisnemo na sprožilec (ostrimo). Če uporabljamo sistem AI FOCUS ali AI SERVO bo fotoaparat ostril ves čas, ko s prstom do polovice stiskamo sprožilec.

Nasvet: sistem samodejnega ostrenja išče razlike v kontrastu. Če fotografiramo ljudi je najbolj pomembno, da so ostre njihove oči (najbolje je na oči nastaviti aktivno točko ostrenja). Če nismo prepričani kje bo motiv, ki ga želimo izostriti je smiselno aktivirati vse točke ostrenja hkrati – v tem primeru bo fotoaparat namesto nas izbral motiv, ki ga bo izostril.

---

Oglejte si video in se seznanite z delom z digitalnim fotoaparatom, ki ga boste uporabljali pri praktičnem pouku, Canon EOS 1100D. Priložen je tudi videoposnetek za pritrditev fotoaparata na stojalo proizvajalca Manfrotto s hitro snemljivo ploščico.

Navodila za delo: teren

1. Delo poteka v skupinah (3-4 dijaki). Vsaka skupina dobi fotoaparat, baterijo, SD kartico in stojalo. Pred začetkom dela preverite stanje fotoaparata in formatirajte kartico. Slike zajemajte v surovem datotečnem formatu (RAW). Ostale nastavitve fotoaparata prilagajajte po potrebi.
2. Načrtujte izvedbo fotozgodbe sestavljene iz 6 fotografij. Fotografiranje poteka na terenu, tema zgodbe je prepuščena ekipi. V fotozgodbo skušajte vključiti vse člane skupine. Pozorni bodite, da so fotografije ostre in pravilno osvetljene (tehnično korektne).
3. Pri delu eksperimentirajte z uporabo različnih povečav (zoom na objektivu) in perspektiv. Premikajte se po prostoru in skušajte najti zanimiv kader za vsak posnetek, ki bo estetsko dovršen.
4. Ko zaključite s prvo zgodbo začnite z načrtovanjem in fotografiranjem naslednje, ki naj ima drugačno temo. Idealno vsaka skupina posname toliko fotozgodb, kolikor je članov skupine (vsak član da idejo za eno zgodbo).

Navodila za delo: učilnica

1. Na računalniku ustvarite mapo vašega oddelka in mapo za vašo skupino po navodilih učitelja.
2. V računalnik vstavite SD kartico in prenesite fotografije v ustvarjeno mapo. Na USB ključek naredite vsaj eno (1) varnostno kopijo.
3. Po končanem delu podatke na kartici izbrišite, opremo pa v enakem stanju kot ste jo prevzeli vrnite učitelju na dogovorjeno mesto.

Navodila za delo: doma

Na spletni učilnici Xooltime poiščite nalogo vezano na vajo in odgovorite na zastavljena vprašanja. Rok za oddajo naloge je 1 teden po zaključku vaje.

Cilji učne enote

Dijak/inja:

• zna poiskati in upravljati z različnimi nastavitvami fotoaparata ter jih prilagoditi glede na situacijo,
• zna nastaviti fotoaparat za zajem fotografij in uporabiti različne scenske načine,
• zna uporabiti stojalo v fotografiji,
• zna zasnovati in izvesti preprosto zgodbo iz fotografij.

Gradiva

Simulator

Simulator 2

Simulator 3

https://www.canon.si/get-inspired/tips-and-techniques/photography-basics/

https://www.canon.si/get-inspired/stories/