Kaj naredi dobro fotografijo?
Ste se kdaj vprašali kaj loči dobro fotografijo od slabe in zakaj nekatere fotografije že vrsto let visijo na stenah raznih galerij in muzejev, medtem, ko druge samevajo zapuščene na podstrešjih in kleteh? Eden izmed možnih razlogov je kompozicija – urejenost likovnih elementov v posnetku ali izrezu.
Seveda dobra kompozicija sama po sebi ne bo dovolj za to. Dobra fotografija mora opazovalca prevzeti na čustvenem nivoju, ga nasmejati, razžalostiti, škoirati, zgroziti, navdušiti itd. Tako najboljši fotograf ni nujno tisti, ki ima najboljši fotoaparat, pozna vse tehnične nastavitve ali prepozna primeren trenutek v času, ko so elementi v posnetku razporejeni “ravno prav”. Dobra fotografija je redko rezultat enega področja, temveč prepleta štiri vrste znanj:
- znanje o fotografski tehniki
- znanje o fotografiranju in osvetljevanju
- znanje o kompoziciji
- smisel za podajanje nekega sporočila
* sreča, da si ob pravem trenutku na pravem kraju (čeprav v fotografiji raje govorimo o načrtovanju in pripravljenosti).
Seveda to samo po sebi ni dovolj! Morda bomo naredili vrhunsko fotografijo, pa je v množici vseh posnetkov sploh ne bomo prepoznali. Poznavanje kompozicijskih gradnikov je osnova za tovrstno prepoznavanje zato bo vaja namenjena ustvarjanju fotografij, ki spadajo pod različne vrste fotografskih kompozicij, ne nazadnje pa se uporabljajo tudi v fotografiji, filmu, animaciji in drugih vizualnih pripovedih.
Joe Rosenthal: Raising the flag on Iwo Jima
Zgornja fotografija je ena izmed najbolj ikoničnih fotografij 2. svetovne vojne in morda tudi ena izmed najbolj prepoznavnih fotografij vseh časov – zakaj mislite, da je temu tako? Na povezavi zgoraj si lahko preberete zgodbo o tem, kako fotografija po nizu nesrečnih naključij skoraj ne bi nastala.
Definicija
Kompozicija je razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi umetniškega dela in neke celote (vir: SSKJ).
Kompozicija je ureditev vseh razpoložljivih grafičnih elementov prizorišča v okvir fotografije (vir: Michael Freeman, Fotografov pogled).
Kompozicija je urejenost različnih elementov v izrezu na takšen način, da gledano kot celota podaja neko sporočilo (vir: Whitaker).
Vrste fotografskih kompozicij
Horizontalna kompozicija
Pri tej gre za horizontalno razporeditev kompozicijskih elementov, ki izhajajo iz težišča slike. Poudarek je na horizontalnih linijah. Horizontalna kompozicija zahteva podolgovat format okvirja in poudarja razsežnost in daljavo.
Vertikalna kompozicija
Je podobna horizontalni, le da so tu likovni elementi razvrščeni vertikalno. Svetlobe in sence se stopnjujejo od težišča slike navzgor ali pa od zgoraj navzdol, če to narekuje vsebina slike. Vertikalna kompozicija terja pokončni format slike.
Diagonalna kompozicija
Je danes najbolj v veljavi. Likovni elementi so tako razporejeni, da tvori diagonalo slike vodilna linija. Diagonalo predstavljajo razmejitve med svetlobami in sencami, razvrstitev mas in oblik itn. Diagonala teče od leve proti desni ali obratno, pri čemer je prva bolj naravna, ker ustreza načinu gledanja. Večinoma v rabi ležeč format.
Krožna kompozicija
Je danes manj razširjena. Zlasti v umetniški fotografiji pogosto nastopa krožna kompozicija z vodilnimi linijami v krivuljah, ki so včasih dvakrat zavite v obliki črke S.
Če glede na funkcijo fotografije v kompoziciji sodeluje večje ali manjše število posameznih enot ali elementov ločimo naslednje vrste kompozicij.
Odprta ali raztresena kompozicija
Odprta je takšna, kjer opazovalec ne vidi celega objekta, temveč se del nahaja izven okvira. Takšen primer je na primer bližnji portret posameznika. Raztresena vsebuje likovne elemente, ki so po formatu fotografije razpršeni neurejeno, npr. ptice v zraku, redko posejana drevesa na polju. Razmiki med objekti v slikovnem polju so relativno veliki, objekti pa niso “strnjeni”, temveč stojijo vsaksebi.
Zaprta ali strnjena kompozicija
Je prav nasprotni primer prejšnje. Zaprta je vezana na prikaz celotnega objekta znotraj okvirja, npr. celopostavni portret. Strnjena ima majhne razmike med posameznimi objekti v slikovnem polju ali pa jih sploh ni, objekti pa osrediščeni in tvorijo vsebinsko celoto. Primeri zajemajo pogled iz zraka na vas, ki se strne okoli centralnega trga, gosta jata ptic v zraku, mali gozdiček sredi polja ipd.
Simetrična kompozicija
Predstavlja ureditev elementov slike na simetričen način. Zaradi pretiranega vidnega učinka pogosto pritegne pozornost sama po sebi in odvrača pozornost od vsebine. V veliko primerih je toga, deluje ploskovno, nenaravno, dekorativno ter je z umetniškega stališča nezanimiva, ker ne teži k različnost, a obstajajo izjeme.
Nesimetrična kompozicija
Je dinamična, naravna, nevsiljiva, zahteva večje sodelovanje avtorja pri njeni izvedbi, ker vsebuje bistveno več povezav med likovnimi elementi, kot jih je možno opaziti in ustvariti v simetrični kompoziciji.
Statična kompozicija
Vsebinsko jo predstavljajo objekti, ki fizično mirujejo ali so togo postavljeni oz. razvrščeni v okvirju (npr. kot vojaki v vrsti, tihožitje ipd.). Vizualno jo zaznamujejo ravne linije, vertikala in horizontala, postavitev v pravi kot, saj sovpadajo s postavitvijo robov formata in jih dojemamo kot statične.
Dinamična kompozicija
Vsebinsko prevladujejo elementi ujeti v gibanju, npr. športnik v skoku, lev v teku ipd. Likovno pa je značilna razgibana postavitev elementov po formatu, veliki kontrasti svetlo-temno ali toplo-hladno, diagonalne smeri, sečišča smeri ter ponavadi trikotniške in spiralaste oblike. Pomemben vizualni ključ je lahko tudi premišljena raba polja ostrine.
Likovne spremenljivke in stalnice
Ko smo že pri kompoziciji, lahko omenimo še likovne spremenljivke, ki odločilno vplivajo na psihološki vtis ter estetiko fotografije. Te spremenljivke so:
- velikost in teža (pridevniki),
- položaj in smer (prislovi kraja v prostoru),
- število in gostota (števniki).
Poleg likovnih spremenljivk poznamo tudi likovne stalnice, to so oblike (samostalniki), ki izhajajo iz treh pralikov:
- enakostraničnega trikotnika,
- kvadrata in
- kroga.
Vir: Slavec, D.: Fotografija, Estetika in likovna analiza
Navodila (delo doma)
Današnja vaja bo namenjena prepoznavanju različnih vrst kompozicije. Za vsako od zgoraj naštetih vrst morate narediti vsaj eno fotografijo, ki naj se ujema z opisom. Zaželjeno je, da pri delu uporabite fotoaparat, če to ni možno pa pametni telefon. Pri delu skušajte biti pozorni tudi na druge kompozicijske elemente in jih smiselno uporabite, da dopolnite sporočilnost fotografije: obris, ton, barva, vzorec, tekstura, oblika, velikost, težišče, ravnotežje, gostota, razporeditev, smer pogleda, vodilne linije, okvirjanje, rakurz, svetloba itn. Tema fotografij je poljubna. Fotografije probajte narediti čim bolje, tako da jih boste oddali brez pretiranih popravkov v programski opremi.
Za delo s pametnim telefonom priporočam mobilno aplikacijo VSCO, ki si jo lahko prenesete na naslednji povezavi: https://tinyurl.com/ulec737
Navodila za objavo (delo doma)
- Fotografije po izvedeni vaji prenesite na pomnilnik računalnika. Uredite si mapo, kamor boste shranjevali svoje delo.
- Na spletu si lahko prenesete preizkusne različice Adobe programske zbirke ali uporabljate brezplačne alternative (npr. Photopea)
- Naredite izbor fotografij in izvedite manjše popravke barv, kontrasta, ostrine ipd. Fotografijam ne dodajajte in odvzemajte elementov, dovoljeni so le manjši posegi v obrezovanje okvirja.
- Tehnični parametri:
- ime datoteke: vrsta-kompozicije.jpg (npr. simetricna.jpg)
- slikovni datotečni format: JPEG
- barvni prostor: RGB
- kvaliteta: 60
- dimenzija daljše stranice: 1600 pikslov
- ločljivost: 72 ppi
- Pripravite 10 fotografij ter jih stisnite v ZIP datotečni format. Zip datoteko (priimek-kompozicija.zip) oddajte preko vmesnika Xooltime.
Cilji učne enote
Dijak/inja zna:
- z lastnimi besedami razložiti kaj je kompozicija in kakšen pomen ima v fotografiji,
- našteti in opisati vrste fotografskih kompozicij,
- prepoznati različne vrste kompozicij v lastnem in tujem delu in zagovarjati izbiro,
- ustvariti nova fotografska dela s premišljeno rabo različnih kompozicij glede na sporočilo fotografije,
- med številnimi fotografijami izbrati najboljšo in zagovarjati izbiro.
Gradiva
TIMES 100 PHOTOS – najvplivnejše fotografije vsega časa
Nikon – 5 preprostih pravil o fotografski kompoziciji
eFotografija – Kompozicija slike
eFotografija – Izrazna fotografija, Recept za dobro fotografijo I. del
B&H – Uvod v fotografsko kompozicijo
